Model e-dokumentacije zdravstvene nege v patronažnem varstvu

This article presents the development of electronic documentation for community nursing using a system approach. Documentation is viewed as an information model for organizing and managing processes. The community nurse plans the nursing process after gather­ing and evaluating information on the patient’s health and his/her family status. Documentation is thus considered to be a basis for the successful work of the health team and as a way of ensuring quality in nursing. The article describes a prototype software model for e-documentation in community nursing together with its evaluation in practicePrispevek predstavlja sistemski pristop k oblikovanju elektronske dokumentacije zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Dokument­acija predstavlja informacijski model, ki je namenjen organiziranju in upravljanju procesov. Na osnovi informacij, zbranih z ocenjevanjem zdravstvenega stanja pacienta oz. stanja razmer v družini, medicinska sestra načrtuje proces zdravstvene nege. Dokumentacija je temelj za uspešno delo zdravstvenega tima pa tudi element zagotavljanja kakovosti zdravstvene nege. V prispevku bo opisan prototipni model informacijske rešitve za izvajanje e-dokumentacije v patronažnem varstv

Slovenski pregledovalnik mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege*

Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege je poenoten poklicni jezik, ki je namenjen predvsem medicinskim sestram pa tudi drugim delavcem v zdravstvu in tudi širše. V prispevku je predstavljena njena elektronska oblika, kot izziv za učinkovitejšo uporabo v praksi, pa tudi za iskanje novih informacijskih rešitev v različnih okoljih s pomočjo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije. Ta pojmovni slovar je predstavljen z ustrezno računalniško bazo podatkov. Na osnovi te baze so bili razviti pregledovalniki, ki omogočajo uporabo klasifikacije z osebnim računalnikom, na dlančniku ali prek interneta. Poudarek je na prednostih in slabostih posamezne realizacije pregledovalnika in smiselnem dopolnjevanju s tiskano verzijo

Analiza dveh aplikacij za dokumentiranje zdravstvene nege

Introduction: Poor adoption of electronic health records among healthcare workers can diminish their impact. Healthcare informatics solutions development should diligently acknowledge end-user needs.This study compares a user experience and perceived quality of the nursing process integration in two different applications for electronic documentation of the nursing care plan. Both applications were designed and tested in Slovenia. Methods: In the first phase, final year undergraduate nursing students were recruited (n=73) and randomly assigned into two groups. Each group used one of the applications for a duration of five hours. A survey among students was conducted. In the second phase, additional students were recruited (n=40) and invited to participate in qualitative analysis of the unfavourably rated application. Results: The modern, visually improved application was favourably rated by students in terms of all aspects of application usability. However, students reported a significant number of inadequacies regarding the nursing process methodology integration. On the contrary, the students using the poorly rated and visually outdated application reported no such concerns. Qualitative analysis of student reflections identified additional positive features of software design that were not detected in survey results analysis. Conclusion: This study showed that a user-centred approach can be used to compare diverse electronic solutions. Detected discrepancies in findings using qualitative and quantitative analysis show the importance of integrating diverse research approaches for adequate evaluation of software solutions. Furthermore, this study design promotes empowerment of healthcare workers to participate in the development and critical evaluations of software solutions.Uvod: Neustrezna zasnova rešitev za elektronsko dokumentiranje v zdravstvu lahko poveča odpor zdravstvenih delavcev do njene uporabe pri delu in posledično zmanjša njihov doprinos k izboljšanju klinične prakse. Implementacija novih informacijskih rešitev v zdravstvu mora zato temeljiti na identifikaciji in zadovoljevanju potreb končnih uporabnikov in slediti sodobnim strokovnim smernicam. Namen raziskave je bil z osredotočenjem na uporabnika primerjati uporabniško izkušnjo in strokovno ustreznost dveh različnih aplikacij za dokumentiranje zdravstvene nege. Metode: V raziskavo so bili vključeni redni in izredni študenti zadnjega letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege (n = 73), ki so bili naključno razporejeni v dve skupini, vsaka je uporabila eno izmed aplikacij. Delo je potekalo v računalniški učilnici Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani v obsegu petih ur. Po predstavitvi osnovnih funkcionalnosti so študenti samostojno uporabljali aplikacijo za dokumentiranje intervencij zdravstvene nege in oblikovanje negovalnih diagnoz. Po zaključku uporabe so izpolnili spletni anketni vprašalnik, kjer so podali oceno uporabnosti. Dodatno so bili v raziskavo vključeni še študenti (n = 40), ki so si ogledali videoposnetek, na katerem je izkušeni uporabnik predstavil funkcionalnosti slabše ocenjene aplikacije. Po ogledu so o uporabnosti aplikacije v zdravstveni negi podali pisno kritično oceno in refleksijo, ki sta bili kvalitativno analizirani. Rezultati: Študenti so novejšo in vizualno privlačnejšo aplikacijo ocenili kot boljšo v vseh sklopih uporabljenega vprašalnika, vendar so v odgovorih na odprta vprašanja navedli tudi nekatere njene pomembne pomanjkljivosti. Te so bile povezane predvsem z integracijo procesne metode dela v zasnovo aplikacije. Študenti, ki so uporabljali starejšo in vizualno manj privlačno aplikacijo, takšnih pomanjkljivosti niso navajali, a so kljub temu aplikacijo ocenili slabše v vseh vidikih ocenjevanja njene uporabnosti. V refleksijah so študenti identificirali nekatere pomembne pozitivne lastnosti aplikacije in izpostavili njene slabosti, ki bi lahko prispevale k slabši oceni aplikacije glede na predhodno izvedeno anketo. Zaključki: Raziskava kaže, da lahko z osredotočenostjo na uporabnika uspešno primerjamo različne rešitve za elektronsko dokumentiranje v zdravstvu. Pomemben rezultat raziskave so tudi neskladnosti med rezultati, pridobljenimi s kvalitativnimi in kvantitativnimi pristopi, ki kažejo na potrebo po integraciji različnih pristopov raziskovanja v evalvacijo elektronskih rešitev v zdravstvu. Rezultati tudi opozarjajo, da lahko velike razlike v kakovosti vizualne zasnove in preprostosti uporabe vplivajo na verodostojnost uporabnikove ocene strokovne ustreznosti. Za doseganje čim večje uporabnosti in ustrezne prilagoditve programske opreme morajo biti uporabniki vključeni v vse faze razvoja informacijskih rešitev v zdravstvu. Metodologija predstavljene raziskave spodbuja opolnomočenje zdravstvenih delavcev za sodelovanje v razvoju in evalvaciji digitalnih rešitev

SYSTEM APPROACH TO DEVELOPMENT OF E-NURSING DOCUMENTATION

Učinkovito dokumentiranje procesov zdravstvene nege je eden ključnih problemov zdravstvene nege kot temeljne sestavine celovitega sistema zdravstvenega varstva. Ustreznost dokumentiranja se nanaša na obvladovanje velikega števila zahtevnih informacij, ki jih medicinska sestra srečuje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju zdravstvene nege. Gre za pripomoček pri ocenjevanju zdravstvenega stanja pacienta, pri odločanju o negovalnih diagnozah in intervencijah ter pri ocenjevanju rezultatov zdravstvene nege. Pri tem je smiselno izrabiti možnosti, ki jih ponuja sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija ne le v administrativnem, ampak tudi v kognitivnem smislu. Osrednji prispevek doktorske disertacije predstavlja model e-dokumentacije zdravstvene nege, ki na osnovi sistemskega pristopa informatizira proces le-te, tako s stališča celovite obravnave pacienta, kot tudi spremljanja procesa samega v smislu zagotavljanja njegove kakovosti. Model zajema interaktivno uporabo ocene zdravstvenega stanja pacienta, ki je medicinski sestri v pomoč pri odločitvah, ki jih mora sprejeti pri svojem delu, obenem pa zmanjšuje možnost napak. Model je prototipno implementiran, preizkušen v praksi in kritično ovrednoten. V disertaciji je najprej predstavljen sistem zagotavljanja zdravstvene nege s posebnim poudarkom na procesni metodi dela in njenih fazah. Temu sledi poglavje o sodobnih načinih dokumentiranja. Predstavljen je razvoj dokumentiranja, zapis o pacientu in klasifikacije v zdravstveni negi. Poglavje se zaključi s pregledom nekaterih rešitev po svetu. Analiza obstoječe negovalne dokumentacije v Sloveniji je izvedena na osnovi anketne analize na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti, kar je podrobno opisano v naslednjem poglavju. Sledi predlagani model e-dokumentacije, ki je najprej predstavljen s strani podatkovnega modela, za tem pa še s strani programske rešitve. Poseben poudarek je na funkcionalnostih, in sicer od zajemanja podatkov, njihove celovite obdelave, uporabe modelov, do predstavitve rezultatov v pogledu dodane vrednosti, ki jo rešitev prinaša v dokumentiranje in izvajanje zdravstvene nege. Posebno poglavje je posvečeno testiranju rešitve v praksi. Rezultati testiranja so povzeti v obliki analize SWOT. Pričujoče raziskovalno delo odpira številne možnosti za nadaljnje raziskave, kot je npr. uporaba ekspertnega znanja za pomoč pri odločanju, ocenjevanje tveganj, zmanjšanje števila neželenih dogodkov in aktivnejše vključevanje pacienta v procese zdravljenja.Effective documentation of nurses\u27 work is one of the key problems found in nursing care in the broader context of the health care system. Effectiveness refers to managing large amounts of demanding information a nurse is faced with during the stages of planning, implementation and evaluation of nursing care. It is a tool for evaluating patient\u27s health status, deciding on nursing diagnoses and interventions, as well as a tool for evaluating nursing outcomes. In this respect contemporary information and communication technology offers new opportunities both in the administrative and cognitive sense. Core contribution of the doctoral thesis is an e-documentation model based on the system approach. It computerizes the nursing process from the viewpoint of holistic approach to a patient and process transparency for quality assurance. The model further incorporates interactive use of the evaluation of patient\u27s health status thus assisting the nurse in decision making process and diminishing the probability of errors. The model was implemented as a prototype, tested in practice and critically evaluated. The thesis begins with a presentation of nursing care system, with a special emphasis on the process method of work throughout all of its phases. It is followed by a chapter on contemporary methods of documenting. Discussed is the development of documentation, patient\u27s record and systems of classification in nursing care. The chapter ends with an overview of different existing software solutions around the world. A survey based analysis of the existing nursing documentation at all health care levels in Slovenia is described in details in the subsequent chapter. The proposed e-documentation model follows next. First it is presented as a data model and later also as a software solution. The emphasis is on the functionality stretching from data acquisition, comprehensive data processing, model use and presentation of results with respect to value added brought about to the process of documenting and implementing of nursing care. A separate chapter is dedicated to testing of the solution in practice. Testing results are summarized in the form of the SWOT analysis. Present research work is also opening up numerous new possibilities for further research, such as for example use of expert knowledge for facilitating decision making, risk evaluation, reducing the number of adverse events and possibilities for a more active involvement of the patient in the treatment process

Analiza dveh aplikacij za dokumentiranje zdravstvene nege

Introduction: Poor adoption of electronic health records among healthcare workers can diminish their impact. Healthcare informatics solutions development should diligently acknowledge end-user needs.This study compares a user experience and perceived quality of the nursing process integration in two different applications for electronic documentation of the nursing care plan. Both applications were designed and tested in Slovenia. Methods: In the first phase, final year undergraduate nursing students were recruited (n=73) and randomly assigned into two groups. Each group used one of the applications for a duration of five hours. A survey among students was conducted. In the second phase, additional students were recruited (n=40) and invited to participate in qualitative analysis of the unfavourably rated application. Results: The modern, visually improved application was favourably rated by students in terms of all aspects of application usability. However, students reported a significant number of inadequacies regarding the nursing process methodology integration. On the contrary, the students using the poorly rated and visually outdated application reported no such concerns. Qualitative analysis of student reflections identified additional positive features of software design that were not detected in survey results analysis. Conclusion: This study showed that a user-centred approach can be used to compare diverse electronic solutions. Detected discrepancies in findings using qualitative and quantitative analysis show the importance of integrating diverse research approaches for adequate evaluation of software solutions. Furthermore, this study design promotes empowerment of healthcare workers to participate in the development and critical evaluations of software solutions.Uvod: Neustrezna zasnova rešitev za elektronsko dokumentiranje v zdravstvu lahko poveča odpor zdravstvenih delavcev do njene uporabe pri delu in posledično zmanjša njihov doprinos k izboljšanju klinične prakse. Implementacija novih informacijskih rešitev v zdravstvu mora zato temeljiti na identifikaciji in zadovoljevanju potreb končnih uporabnikov in slediti sodobnim strokovnim smernicam. Namen raziskave je bil z osredotočenjem na uporabnika primerjati uporabniško izkušnjo in strokovno ustreznost dveh različnih aplikacij za dokumentiranje zdravstvene nege. Metode: V raziskavo so bili vključeni redni in izredni študenti zadnjega letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege (n = 73), ki so bili naključno razporejeni v dve skupini, vsaka je uporabila eno izmed aplikacij. Delo je potekalo v računalniški učilnici Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani v obsegu petih ur. Po predstavitvi osnovnih funkcionalnosti so študenti samostojno uporabljali aplikacijo za dokumentiranje intervencij zdravstvene nege in oblikovanje negovalnih diagnoz. Po zaključku uporabe so izpolnili spletni anketni vprašalnik, kjer so podali oceno uporabnosti. Dodatno so bili v raziskavo vključeni še študenti (n = 40), ki so si ogledali videoposnetek, na katerem je izkušeni uporabnik predstavil funkcionalnosti slabše ocenjene aplikacije. Po ogledu so o uporabnosti aplikacije v zdravstveni negi podali pisno kritično oceno in refleksijo, ki sta bili kvalitativno analizirani. Rezultati: Študenti so novejšo in vizualno privlačnejšo aplikacijo ocenili kot boljšo v vseh sklopih uporabljenega vprašalnika, vendar so v odgovorih na odprta vprašanja navedli tudi nekatere njene pomembne pomanjkljivosti. Te so bile povezane predvsem z integracijo procesne metode dela v zasnovo aplikacije. Študenti, ki so uporabljali starejšo in vizualno manj privlačno aplikacijo, takšnih pomanjkljivosti niso navajali, a so kljub temu aplikacijo ocenili slabše v vseh vidikih ocenjevanja njene uporabnosti. V refleksijah so študenti identificirali nekatere pomembne pozitivne lastnosti aplikacije in izpostavili njene slabosti, ki bi lahko prispevale k slabši oceni aplikacije glede na predhodno izvedeno anketo. Zaključki: Raziskava kaže, da lahko z osredotočenostjo na uporabnika uspešno primerjamo različne rešitve za elektronsko dokumentiranje v zdravstvu. Pomemben rezultat raziskave so tudi neskladnosti med rezultati, pridobljenimi s kvalitativnimi in kvantitativnimi pristopi, ki kažejo na potrebo po integraciji različnih pristopov raziskovanja v evalvacijo elektronskih rešitev v zdravstvu. Rezultati tudi opozarjajo, da lahko velike razlike v kakovosti vizualne zasnove in preprostosti uporabe vplivajo na verodostojnost uporabnikove ocene strokovne ustreznosti. Za doseganje čim večje uporabnosti in ustrezne prilagoditve programske opreme morajo biti uporabniki vključeni v vse faze razvoja informacijskih rešitev v zdravstvu. Metodologija predstavljene raziskave spodbuja opolnomočenje zdravstvenih delavcev za sodelovanje v razvoju in evalvaciji digitalnih rešitev